sobota, 29. februar 2020

Gorski svet

Odšla sem tja, kjer je daljši dan, kjer se mestni svet konča in namesto asfaltnih cest vodi le steza. Odšla sem tja, kjer čas utripa drugače in se počutim odlično. Gorski svet je za nekaj dni postal moj dom...



Spokojna tišina, ki je vladala tam daleč od vsakdanjega vrveža, je bila naravnost fantastična!






Počitek in pogled na Veliko špičje.

V gorah je še čutiti pomlad. Pred mojimi očmi se je narava prebujala in vsah dan sem lahko uživala v novih cvetovih.
Svišč
Velesa.
Madronščica
Gamsje stezice po katerih sem včasih hodila, so me vodile prav do njih - gamsov. Pot so mi križali tudi kozorog, ki je kraljeval na Hribar`cah, pa svizci, miške ter ptiči, ki so, začuda, cel dan prepevali.

Mimoidoča gamsa
Živali so pogosto prečile pot. Pogosto pa več ur nisem srečala nikogar. Ne živali, ne človeka. Ob vzponu na Veliko špičje se mi je zdelo kot da sem sama v vseh teh prostranstvih gora.

Pogled proti Bovškemu gamsovcu, Luknji, Triglavu in Kanjevcu.
Pogled proti Mangartu.
Pogled proti Malemu špičju s Triglavom v ozadju.
Čas za malico in pogled proti Triglavu, Kanjavcu in Hribarcam.
Uživanje v prečudovitih razgledih proti Krnu.
Dvojno jezero z Velikim špičjem v ozadju
Hribarce
 "Svet gorá je zrcalo, ki vsakemu kaže lastno revščino, lastno bogastvo."
Henrik Tuma

Ni komentarjev:

Objavite komentar