Potica

Neki so omenjal, da bo treba spečt potico...da se spodobi...čeprav ne vem kdo bo pol vse to pojedel...

...sfejkano lepa potica...ampak slastna pa, to pa!

Modra in bela

 Samo da je sonce, pa je srečna...🌞🌠

Čas kolin

Prišel je čas kolin in skrinje so polne. Pa vendar dano v razmislek...

 PUST

(Janez Menart)

Mojbog, že vse od pusta sem čuden in ves zmeden
od ene same misli zacopran in obseden ...
 
Da, za ta pust smo klali, saj tudi kmečka para
lahko na vsake kvatre se kdaj naje, nemara? 
Potem me je pognalo iz koče pa za štalo
in potlej spet in znova, kot da ne bo prestalo.
 
In ko tam spet počepnem na lansko njivo pese,
me od peta do glave po vsem telesu strese: 
"Glej gnoj postal je pesa, ta je postala prase,
a tega ti si basal na vse pretege vase.
 
In kot je nekaj pese šlo prascu skozi čreva
tako zdaj nekaj prasca ti puščaš izza hleva.
A ker je tega tule kljub vsemu vendar malo,
bi rekel: nekaj prasca pač v tebi je ostalo...
 
Tako kot je v prasetu ostala tista pesa,
tako je zdaj ta prasec del tvojega telesa. 
Pa kolikor je v meni več prasca, manj je mene -
ni treba učenosti, da človek to dožene.
 
A prase nima duše ... čim več ga spravim vase,
tem več je v meni tega, kar je bilo prej prase.
In ker sem prase žrl ves teden brez prestanka,
od duše, to bi rekel, kar čeden kos mi manjka..."
 
Tako sem v pustu tuhtal, čepe za našo štalo,
in to vprašanje v meni kot trn je ostalo.
In zdaj vse dni me grize: Sploh mogel bom v nebesa,
ko kdaj ob sodnem dnevu spet pridem do telesa?
 
To farja rad bi vprašal, pa me nazaj držijo
zle slutnje, da obsodil bi me za kecarijo.
 Potem bi šel na martre, od tam pa na galejo,
mogoče še na gavge, kot bogokletci grejo.
 
Zato pa ta odgovor prepusti črvom v trugi,
pa pij in jej in driskaj kot delajo vsi drugi -
čeprav preživlja duša ti hude, bridke čase
ob misli, da si človek, s pol duše, ki je - prase.