Novo študijsko leto

V jutro sem se prebudila z mešanimi občutki. Po eni strani je bil danes dan žalovanja za počitnicami, ki so zame tokrat trajale od julija, po drugi strani pa dan pričakovanja.
"Diploma" (nov sistem ta izraz naredi nepomemben)  je v žepu. Zdaj me čakajo novi izzivi v istih klopeh, z že znanimi profesorji, vendar z nadgrajenimi vsebinami in novim ciljem - magistrirati.

Ob sprejemu "novincev" (kar nas večina ni) je prodekan že hitro potožil o denarni stiski, ki programom ter posameznim predmetom onemogoča izvajanje. Spodbudne uvodne besede, ni kaj. :) Verjetno letos teh besed nisem slišala zadnjič.

Da pa bi si finančno krizo (tako v žepih fakultete kot v lastnih žepih) vsaj za trenutek izbile iz glave, smo se nove stare sošolke hitro odpravile na kofetek, da podebatiramo o tem in onem. Malo za nazaj, malo za naprej. Največje veselje danes so bile pravzaprav one. Vse razveseljujejo že s svojo prisotnostjo, za nameček pa pristavijo še kakšno darilce. Skrivne zaloge čokolade, ki so čakale v omarici na naša požrešna usta že od julija in pa tale čudovit oh in sploh ql ročno izdelan planerček so bile pozornosti, ki so popestrile 1. študijski dan.

 

Predavanj iz nevrobiologije je bilo le za vzorec, da smo dobili občutek, da je pa zdaj to to...novo študijsko leto.

Pa še to...zdej sm važička, ker se lahko baham z najlepšim planerčkom SPLOH! :P Hvala draga sošolka za vložen trud! :D

"Ta čudna goba"

Mati uletijo v sobo, vidijo da se "zavzeto" učim, in tiho obstanejo med vrati.
(5s čiste tišine)

Jaz:"Ja mami! Povej zdej, če si že tu, ne samo stat med vrati."
Mami: "A te lahko mal zmotim?"
J: "Seveda! (sej si me že) Kaj je? "
M:(takoj preide k bistvu) "Veš, zdele se pogovarjam z E. in pravi, da je najdla ene take gobe, k majo bet k jurček, zgori so pa čist rdeče, pa kr lovke rastejo na vse strani. Tko FUL čudna. In baje, da tud ful smrdi. In to jih je velko število vse tam na okrog za V. bajto, sej veš kje."
J:"A tam gor?"
M:"Ja. Pol sta pa E. in M. pogledale v eno knjigo o gobah, k jo ma M. in sta najdle prov to gobo in je baje ful strupena in naj bi v Evropi rasla samo v Nemčiji in ...(ne vem še kje). Je pa baje iz Kitajske. Sva se že zmenle z E., da greva jutr zjutri skupi pogledat. A se ti kej sanja, kaj bi to lahko blo?"

(Khm...ja in naš kraj je zdej fuuul poseben, ker pri nas ene take gobe rastejo.)

J:(smeh) "Hmmm... Čudno. Ne vem kaj bi to lahko blo. Še nikol nism slišala, da bi kej tazga tu okrog rasl. Lahko jih slikaš, da vprašam koga kaj je to za ena reč (en biolog bo pa že vedel). Al pa...dej greva midve tole rajši na net pogledat, zihr to še kje pri nas raste."

No, in najdeva to strašno "gobo iz Marsa" na portalu, kjer se delijo kuharski nasveti, poleg tega pa še 1001 reč. In ne, naša mala vasica ni edini kraj kjer raste to čudo od gobe (poleg Nemčije in Kitajske, hihi ;) ).
Ta nenavadna, moram priznat, da res kr mal scary goba Clathrus archeri, lovkasta mrežnica, naj bi prišla iz Avstralije/Tasmanije in so jo že leta 1941 (prvič v Evropi) našli v Franciji.

Ker me je firbec matral kako to zgleda sem šla pogledat. Že na daleč je smrdelo in hitro sem zagledala to rdeče čudo. Ja...in jaz sem se 2 dni nazaj sprehajala tam mimo (rastejo namreč čisto ob gozni poti) in nisem opazila nič. Gobar res nisem!

No, pa si jo poglejte Clathrus archeri, lovkasto mrežnico (po domače "ta čudno gobo").

Slike niso preveč dobre, ampak to jutro je bil moj telefon očitno že preveč zaspan, pa je še malo megleno gledal.

Mene niti ne spominja preveč na gobo, ampak na enga Cnidaria. Npr. tole Crimson anemone.

Kofi

Nisem bila vedno kofetar, ne. Ker pa v sili hudič še muhe žre sem se tudi sama pred dobrima dvema letoma spravila na tisto skodelico kave. Fuj! Ja, je 1x, 2x, 3x fuj, pol se pa navadiš. Najprej zgolj mleko z malo kave, zdaj pa že poguno pijem kavo z mlekom. Vendar ne kar tako, kadarkoli. Kadar mi zmanjka energije in je pač potrebno. Kot na primer ta trenutek, čeprav je šele nedelja popoldne. Nisem pa še prešla v fazo, ko bi mi bilo pitje kave kot obred, kot se to dogaja pri pravih kofetarjih.

Za kar tako je pri meni zeleni čaj! To je na nek način moja kava. Ni dneva z manj kot tremi skodelicami le tega. Pa ni važno kdaj. Je pa res, da name že nima več učinka poživila, zato pride v poštev tudi v večernih urah.
Green tea addicted!