sobota, 13. oktober 2012

Čili

To zimo bo vroče oz. bolje rečeno ŽGALO BO! Pa ne zato, ker imamo polno drvarnico drv in bo peč topla (no, tudi to), ampak vzrok tiči še nekje drugje...pridelek čilijev je bil letos več kot odličen. Žgalo bo tako v naših ustih!

Zakaj čiliji sploh pečejo? "Krivec" je kapsaicin, ki se nahaja predvsem v semenu in delu na katerega je seme pritrjeno. Ko pojemo čili, se molekule kapsaicina vežejo receptorje za vročino in bolečino. Ker možgani dobijo signal, da smo zaužili nekaj "vročega" se posledično poviša srčni utrip in poveča se izločanje endorfinov (endogenih opijatov), ki so naravno sredstvo proti bolečinam. Zanimivo je, da kapsaicin povzroči prekoč občutek zgolj pri sesalcih. Ptiči naj tega ne bi občutili. Torej, čiliji so pekoči in se tako obvarujejo pred obžiranjem sesalcev, hkrati pa so barviti, da pritegnejo ptiče, ki raznašajo njihova semena.



 
Rože so passe. Čilije namesto rož, to so zdaj nove smernice! :)


Upam, da bodo ti dolgi rdeči čiliji prihodnje leto že rasli na našem vrtu. Letos so ga krasili drugje.

Nepekoči
Sušenje že uspešno poteka.
Nekaj suhih čilijev bo počakalo do naslednje sezone za seme.

Vloženi čiliji (tisti dolgi rdeči), ki so trud pridnih rok (pa ne mojih).


Na žalost vem le to, da so ti čiliji, ki so uspeli zrast na našem vrtu lepi, pekoči (razen oranžni) in ogromno jih je. Ne vem pa katere sorte so. :(

ponedeljek, 1. oktober 2012

Novo študijsko leto

V jutro sem se prebudila z mešanimi občutki. Po eni strani je bil danes dan žalovanja za počitnicami, ki so zame tokrat trajale od julija, po drugi strani pa dan pričakovanja.
"Diploma" (nov sistem ta izraz naredi nepomemben)  je v žepu. Zdaj me čakajo novi izzivi v istih klopeh, z že znanimi profesorji, vendar z nadgrajenimi vsebinami in novim ciljem - magistrirati.

Ob sprejemu "novincev" (kar nas večina ni) je prodekan že hitro potožil o denarni stiski, ki programom ter posameznim predmetom onemogoča izvajanje. Spodbudne uvodne besede, ni kaj. :) Verjetno letos teh besed nisem slišala zadnjič.

Da pa bi si finančno krizo (tako v žepih fakultete kot v lastnih žepih) vsaj za trenutek izbile iz glave, smo se nove stare sošolke hitro odpravile na kofetek, da podebatiramo o tem in onem. Malo za nazaj, malo za naprej. Največje veselje danes so bile pravzaprav one. Vse razveseljujejo že s svojo prisotnostjo, za nameček pa pristavijo še kakšno darilce. Skrivne zaloge čokolade, ki so čakale v omarici na naša požrešna usta že od julija in pa tale čudovit oh in sploh ql ročno izdelan planerček so bile pozornosti, ki so popestrile 1. študijski dan.


 


Predavanj iz nevrobiologije je bilo le za vzorec, da smo dobili občutek, da je pa zdaj to to...novo študijsko leto.

Pa še to...zdej sm važička, ker se lahko baham z najlepšim planerčkom SPLOH! :P Hvala draga sošolka za vložen trud! :D