Ob takem čudovitem jutru, kot je bil tistega dne, sem prav kmalu postala hvaležena osebi, ki me je ob rani uri vrgla iz postelje. Že prvi pogled skozi okno mi je vzel sapo. Po mnogih dneh megle se je jutranja zarja končno prikazala v vsem svojem sijaju. S težavo sem se odpravila v dolino misleč, da bova zabredla v meglo. Pa sem se motila. Na srečo! Jutranji sprehod v dolini je bil tako v znamenju s sončnih bleščic.
Na žalost me je po vsem lepem presenetila elektronska pošta, ki mi je dala vedeti, da sem zamudila sestanek. Tako je življenje! Da ti nekaj lepega, da pa nam ni prelepo pa še nekaj slabega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar